Reka Gambija

Opis

Gambija, pomembna reka zahodne Afrike, izvira iz njenega izvira v planoti Fouta Djallon v Republiki Gvineji in teče proti zahodu na razdalji 1.130 kilometrov skozi države Senegal in Gambijo, preden se končno spusti v Atlantski ocean in oblikuje "ria" (ali izsušena estuarija) na njenem ustju. Na različnih točkah vzdolž svoje poti se Gambija reka razdeli na kanale in se nato ponovno združi v več otokov. Otok slon in otok MacCarthy so največji otoki v reki in ob njej. Sandougou in Sofianiama sta dva pomembna pritoka Gambije. Otok Kunta Kinteh, 30 kilometrov od ustja reke, je zgodovinsko pomemben za povezavo s trgovino s sužnji v Zahodni Afriki in je bil imenovan za Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovinska vloga

Ocenjuje se, da so v regiji okoli reke Gambije že okoli 500 n. Št. Obstajale sofisticirane naselbine, kmalu zatem pa je reka postala pomembna trgovska pot med saharskimi Arabci in plemeni na jugu. V 13. stoletju je v regiji prevladoval Mali imperij, ki so ga kasneje nadomestili naselja Mandinka. Zahodnoafriška trgovina s sužnji je bila ustanovljena, ko so Portugalci v 16. stoletju zgradili naselja na reki Gambiji. Portugalski nadzor nad regijo se je zmanjšal v petdesetih letih 20. stoletja, ko so Angleži, Francozi in Nizozemci začeli izvajati svoje lastne vplive vzdolž reke. Native Afričani so bili ujeti in prodani kot sužnji za približno 150 let zatem. To je trajalo do leta 1807, ko so Britanci ukinili trgovino s sužnji v regiji.

Sodobna pomembnost

Najpomembnejša funkcija reke Gambije v sodobnem času je njena uporaba kot plovne poti za prevoz tovora, ljudi in pošte na različnih razdaljah. Trajektne prevoze delujejo vzdolž toka reke, kar omogoča prečkanje reke sever-jug, ki povezuje severni in južni del naroda Gambije. Ravničasta zemljišča proti sredini porečja Gambije podpirajo gojenje riža, proso in sirka, medtem ko se na višjih pobočjih doline reke gojijo arašidi in arašidi. Človeška naselja so tako pogostejša na teh obdelovalnih območjih. Reka podpira tudi komercialno ribištvo in je bogata z ribjimi vrstami, kot so Tigrove ribe, Characinsi, afriški Pike, hlastači, Lady-fishi in Losjoni z navojem. Trenutno služi tudi kot priljubljeno turistično mesto za potujoče športne ribiče.

Habitat in biotska raznovrstnost

Vzorec vegetacije porečja Gambije se razlikuje od ustja do izvira. Mangrove gozdove se raztezajo v notranjosti približno 97 kilometrov od ustja reke. Sredina toka reke podpira sveže močvirje in soline, ki služijo kot idealna gojišča za veliko število žuželk. Ob reki se nahajajo tudi slane blatne ravnice, sudansko-gvinejski rečni gozdovi in ​​visoka travišča. V porečju Gambije živi približno 1.500 rastlinskih vrst, 80 vrst sesalcev in 330 vrst ptic. Rečne habitate podpira tudi 150 vrst sladkovodnih rib in 26 vrst plazilcev. V vodah reke Gambije živi veliko število polvodnih živalskih vrst, vključno z reptilskimi krokodili in vidri in hippopotamusi s pestičnimi vrati sesalcev. Afriški sveti ibisi, dolgokrilni orli, rumeni štorklje in trstni puhli so nekatere vrste ptic, ki so pogosto opažene v regiji.

Okoljske grožnje in ozemeljski spori

V porečju Gambije prevladujejo visoke stopnje divjega lova in nekatere vrste krokodilov, manatov in povodnih konjev so skoraj iztrebljene v Gambiji. Trenutno se načrtuje izgradnja jezu na reki na meji med Senegalom in Gvinejo, ki bi lahko ustvarjala 400 gigavatnih ur električne energije letno. Vendar pa predlagana pregrada grozi, da bo poškodovala sedimentno ravnovesje reke, uničila mangrove močvirja in negativno vplivala na življenjski cikel vodnih vrst reke. Globalno segrevanje, ki sproži višje povprečne temperature in nižje padavine v bližnji prihodnosti, lahko povzroči tudi višje stopnje sedimentacije v reki, višje stopnje izhlapevanja in večjo sorazmerno izločanje vode iz reke, da bi zadovoljili potrebe naseljencev vzdolž nje seveda. To bo še dodatno ogrozilo življenje rastlinskih in živalskih vrst v habitatih reke ter rastoče človeške populacije, ki živijo na njenih bregovih in zunaj njih.