Verska prepričanja v Mavretaniji
Mavretanija je v severozahodni Afriki 11. Afriška največja država. Ima površino 1.030.000 kvadratnih kilometrov in je ocenjeno na 4.301.018 prebivalcev.
Skoraj vsa prebivalstva Mavretanije so muslimani in večinoma pripadajo sunitski denominaciji s pomembnim vplivom sufizma. V Mavretaniji živi tudi manjša krščanska manjšina s približno 4.500 katoličani, večinoma tuji državljani.
Zgodovina islama v Mavretaniji
Islam so v Mavretaniji prvič uvedli muslimanski trgovci v 8. stoletju. Širjenje islama je spodbudila dinastija Almoravid v 11. stoletju. Animalne vplive na islam, ki se izvajajo v Mavretaniji, so strogo odvračali Almoravidi, vojaške odprave Almoravidov pa so pomagale pretvoriti nomadske berberje v islam. Tudi po padcu dinastije Almoravid je Islam še naprej vladal v Mavretaniji.
Sufizem je v Mavretanijo prišel veliko kasneje. Zlasti vzpon plemena Kunta je pomagal razširiti Qadiri sufizem v Mavretaniji med 16. in 18. stoletjem. V tem času so bili v Zahodni Afriki tudi skupni džihadi, džihadske ekspedicije pa so v Mavretanijo silovito preobrazile v islam.
Ko so francoski kolonisti začeli vladati Mavretanijo v 19. stoletju, so bili končani džihadi. Kolonisti so spodbujali domorodna verska plemena Mavretanije, ne pa plemena bojevnikov v upanju, da bodo omejili upor.
Po osamosvojitvi Mavretanije od kolonialne oblasti leta 1960 je država postala Islamska republika, šeriatsko pravo pa je bilo pozneje uvedeno v osemdesetih letih.
Verske svobode in strpnosti v Mavretaniji
Mavretanija je islamska republika, kar pomeni, da šeriatska politika vodi vladni proces odločanja in vsakdanje življenje državljanov. Kot taka je preoblikovanje muslimanov v druge vere strogo prepovedano in kaznivo po zakonu. Verske institucije, ki delujejo v Mavretaniji, so izvzete iz obdavčitve. Vlada ne podpira širjenja neislamskih publikacij. Mavretanija je ena od trinajstih držav sveta, kjer so ateisti obsojeni na smrt. To pravilo ga uvršča med najbolj versko omejevalne države na svetu. Verske nauke tvorijo majhen del izobraževanja, ki ga posredujejo izobraževalne ustanove v državi.
