Verska prepričanja na Hrvaškem

Čeprav je bila religija v času komunističnega režima Jugoslavije zadušena, so Hrvati praznovali svojo neodvisnost s ponovnim zagonom verske vneme, ki je državo napolnila v predkomunističnih dneh. Hrvaški samostani in cerkve, od katerih so mnogi praznovali zgodovinske spomenike, se ponovno uporabljajo v hrvaški uspešni krščanski populaciji. Nadaljevali so se prazniki ob praznovanju katoliških verskih praznikov, kot so Bogojavljenje, velikonočni ponedeljek, Korpus, dan vnebovzetja, dan vseh svetih, božič in dan sv. Štefana, državljani drugih veroizpovedi pa imajo zakonsko pravico praznovati svoje večjih verskih praznikov.

Hrvaška ustava opredeljuje vse verske skupnosti kot enakovredne z zakonom in ločene od države, država pa nima uradne vere. Razredi veroizpovedi so na voljo v javnih šolah, obiskovanje pa ni obvezno. Krščanstvo je prevladujoča vera na Hrvaškem, saj se 91% državljanov identificira kot katoliški, pravoslavni ali protestantski kristjan. Le majhen odstotek Hrvatov ima drugačna prepričanja, pri čemer je najpomembnejši islam, ostali pa se opredelijo kot ateisti, agnostiki ali nereligiozni.

Krščanstvo na Hrvaškem

Ocenjuje se, da 3, 7 milijona krščanskih katoliških kristjanov predstavlja 86, 3% hrvaškega prebivalstva. 4.4% Hrvatov se opredeljuje kot pravoslavne, ki jih predstavljajo tri velike cerkve. To so srbski pravoslavci, bolgarski pravoslavci in makedonski pravoslavci. Večina teh častilcev sledi verskim tradicijam svojih etničnih skupin prednikov. Protestantsko krščanstvo ni bilo prisotno na Hrvaškem vse do petdesetih let prejšnjega stoletja, zaradi česar se je 0, 3% prebivalstva Hrvaške opredelilo kot protestantske kristjane.

Krščanstvo je bilo del življenja na današnji Hrvaški že dolgo pred prihodom hrvaškega ljudstva v to regijo. V zgodnjem delu sedmega stoletja so etnični Hrvati naleteli na krščanske domorodce v regiji in začeli mirno sprejemati krščanstvo v naslednjih dvesto letih. Katoliška cerkev in njeni duhovniki so imeli pomembno vlogo v hrvaški družbi, izobraževanju in kulturi, dokler ni država prišla pod sovjetsko oblast. Med letoma 1945 in 1952 so številne duhovnike ustrelili ali zaprli, religije vseh vrst pa so bile zatrte. Po padcu komunizma je cerkev počasi začela vračati svojo pomembno vlogo v hrvaški kulturi.

Katoliške vplive lahko opazimo v vseh hrvaških skupnostih, pri čemer so najbolj slišni cerkveni zvonovi, ki jih najdemo tudi v najmanjših vaseh. Svetišča, posvečena " Gospi " ali " Blaženi Device", se nahajajo po vsej deželi, vsaka vas in mesto ima zavetnika, čigar praznik se pogosto praznuje s procesijo, cerkvijo in pogosto tradicionalnim kresom.

Druga prepričanja

1, 5% Hrvatov se opredeljuje kot musliman. Islam je bil prvič predstavljen na Hrvaškem v času hrvaško-otomanskih vojn petnajstega do devetnajstega stoletja. Otomanska okupacija Hrvaške je privedla do tega, da so mnogi Hrvati prišli v islam. Danes na Hrvaškem živi več kot šestdeset tisoč muslimanov, večina jih trdi, da je Bošnjak.

Irreligion

Medtem ko se le 3, 8% Hrvatov smatra za ateističnega, agnostičnega ali nereligioznega, dokazi kažejo, da se je število agnostikov in verskih skeptikov v zadnjih desetih letih povečalo več kot dvajsetkrat, medtem ko se je število ateistov skoraj podvojilo. To povečanje je pripisano dejstvu, da se vedno več znanih osebnosti in javnih osebnosti, vključno s predsednikom Ivom Josipovićem, odkrito opredeljuje kot agnostik.

RazvrstitevSistem prepričanjaDelež hrvaškega prebivalstva
1Rimokatoliško krščanstvo86, 3%
2Pravoslavno krščanstvo4, 4%
3Ateist ali agnostik3, 8%
4Islam1, 5%
5Protestantsko krščanstvo0, 3%

Druga prepričanja3, 7%