Ruševine starodavnega gedija Kenije
Preteklost Velike Gedi
Ruševine Gedi razkrivajo popolnoma drugačno in manj znano zgodovino Afrike. Medtem ko je splošno prepričanje, da je bila Afrika dežela divjih plemen, ki so pred kolonizacijo Evrope kontinentom prakticirali primitivni način življenja, ruševine Gedija dokazujejo nasprotno. Arheologi so v kenijski deželi Kilifi, na obalah Indijskega oceana, zakopani v bujnih zelenih gozdovih države, odkrili ruševine mesta iz 13. stoletja, ki se je za svoj čas zdelo dokaj dobro razvito. Prebivalci Gedija so uživali v hišah z koralni opeko z oskrbo s tekočo vodo in straniščem. Okrevanje artefaktov, kot so kitajske vaze in beneška očala iz ruševin, dokazuje, da so bili prebivalci Gedija imeli močne stike z zunanjim svetom in vzpostavili trgovinske odnose s svetovnimi kulturami.
Unique ruševine
Ruševine Gedi se razprostirajo na velikem zemljišču z zgodovinskim mestom, ki obdaja dve steni. Menijo, da so bogati prebivalci mesta živeli v varnih mejah notranjega zidu, srednji razred je živel v mejah zunanjega zidu, medtem ko so kmetje in druge, manj gospodarsko močne skupnosti živeli zunaj obzidja mesta. Mesto zajema tudi mošejo, utrdbo, palače in grobnice, ki so bili zgrajeni v arabskem stilu. Stavbe so zgrajene predvsem iz mavca, zemlje in koral. 50 metrov globoko v bližini mošeje, popularno znano kot "vodnjak Velike mošeje", je impresivno po svoji zasnovi in se je verjetno uporabljalo za obredne kopeli. V bližini palače iz 15. stoletja je več prostorov, do katerih je mogoče dostopati samo s pomočjo vhodnih vrat na strehi in so se verjetno uporabljali za shranjevanje bogastva.
Sodobna pomembnost
Danes ruševine Gedi pričajo o življenju in kulturi Afrike iz 13. stoletja. Zagotavlja vpogled v gospodarstvo, arhitekturo, način življenja, družbeno strukturo in druge vidike starodavnih afriških civilizacij. Zdi se, da je Gedijeva zgodovina in arhitektura prepletena z zgodovino drugih afriških afriških držav, kot so Songo Mnara in Kilwa Kisiwani iz Tanzanije. Izjemen pomen Gedi je pripeljal do umestitve tega zgodovinskega mesta na začasni seznam, ki ga je treba obravnavati kot Unescov seznam svetovne dediščine. Ruševine obiščejo tudi turisti, fotografi in zgodovinarji, ki želijo raziskovati, doživljati in spoznavati življenje v stari Afriki.
Regionalna habitata in biotska raznovrstnost
Ruševine Gedija niso pomembne le za svojo kulturno zgodovino, temveč je tudi naravni zaklad, v katerem je vsaj 50 vrst avtohtonih rastlin. Celotno območje pokriva listopadna gozdna vrsta vegetacije, ki jo podpira velika količina padavin na območju 1100 milimetrov na leto. Gyrocarpus americanus in Sterculia appendiculata sta dve od skupnih rastlinskih vrst, ki rastejo v tem habitatu. Tisti, ki obiščejo ruševine Gedi, imajo tudi priložnost, da izkusijo lokalno divjino v regiji, ki vključuje opice, duikerjeve antile, zlate rileče slonske rovke in galagos.
Grožnje in ohranjanje
Ruševine Gedi so trenutno del zaščitenega narodnega parka v Keniji. Obstaja velika potreba po ohranjanju teh ruševin in okoliškega ekosistema ne le zaradi svojega arheološkega in zgodovinskega pomena, temveč tudi zato, ker območje ponuja pomemben vir dohodka domačinom v regiji, od turistov, ki obiskujejo kraj za opazovanje ruševin.
