Najbolj ljudski "zunanji" otoki Islandije

Na otoku Islandija, ki leži v severnem Atlantskem oceanu, živi okoli 358.780 prebivalcev. Država ima skupno površino 103.000 kvadratnih kilometrov. Celoten obseg glavnega otoka Islandije se nahaja južno od polarnega kroga in ima površino 101.826 kvadratnih kilometrov. To je 18. največji otok na svetu. Islandija ima tudi približno 30 manjših otokov, vključno z arhipelagom Vestmannaeyjar. Heimaey je najbolj naseljen otok Islandija, razen glavnega otoka.

Najbolj naseljeni otoki na Islandiji

1. Heimaey

Poleg glavnega otoka Islandije je Heimaey najobsežnejši in najbolj naseljen otok na Islandiji. Zavzema površino 13, 4 km2 in gosti približno 4500 prebivalcev. Otok je del arhipelaga Vestmannaeyjar in je edini naseljeni otok. Ribolov je glavno podjetje na otoku. Heimaey postrežejo letališče Vestmannaeyjar in pristanišče. Heimaey je bilo mesto velikega vulkanskega izbruha leta 1973. vulkan Eldfell je izbruhnil in njegovi tokovi lave uničili skoraj polovico mesta na otoku. Na otoku vsako poletje živi okoli osem milijonov puffinov in veliko drugih morskih ptic.

2. Hrísey

Hrísey je drugi največji otok na Islandiji po površini in prebivalstvu. Obsega 8 kvadratnih kilometrov in domuje okoli 165 posameznikov. Otok je del občine Akureyri. Trajektne povezave povezujejo Hrísey z glavnim otokom Islandije. Zgodovinsko je bil otok razvit kot ribolovna baza, vendar je prelov na tem območju drastično uničil ribje populacije. Zato je bila ribiška industrija v Hríseyju zaprta. V zadnjem času je otok privlačil opazovalce ptic v velikem številu. Zaradi odsotnosti plenilcev je pticje življenje na tem otoku razcvetelo. Tu lahko opazimo veliko vrst morskih ptic.

3. Grímsey

Tretji otok z največ prebivalci na Islandiji in četrti najbolj razširjen otok, otok Grímsey se nahaja 40 km od severne obale glavnega otoka. Na površini 5, 3 km2 se nahaja 76 prebivalcev. To je najsevernejše naseljeno ozemlje države. Dejstvo, da arktični krog teče skozi otok, je Grímsey privlačno turistično mesto. Vendar pa se ocenjuje, da do sredine 21. stoletja Arktični krog ne bo več potekal skozi njo zaradi širine, ki jo povzroča dolgotrajno nihanje osi Zemlje. Grímseyevo vegetacijo sestavljajo močvirja, trave in mah. Prav tako je bogata s pticami. Gospodarski ribolov je največji vir dohodka za prebivalce otoka. Izvajajo se tudi zbiranje jajc in jajčec.

Najsevernejši islandski otok

Otok Kolbeinsey, ki se nahaja približno 105 km od severne obale glavnega otoka, ima najsevernejšo točko Islandije. Otok hitro propade zaradi delovanja valov in naj bi do leta 2020 popolnoma izginil.

Najjužnejši islandski otok

Otok Surtsey je nastal zaradi vulkanskih izbruhov, ki so se zgodili med letoma 1963 in 1967. Del arhipelaga Vestmannaeyjar, Surtsey, se nahaja južno od Islandije in je najjužnejši islandski otok. 141 hektarjev otok so intenzivno preučevali vulkanologi med njegovim nastankom, kasneje pa botaniki in biologi. Na veselje znanstvenikov je nekdanji golo otočje hitro postalo dom več sto vrst rastlin in živali in je bilo leta 2008 razglašeno za Unescov seznam svetovne dediščine.

Najbolj ljudski "zunanji" otoki Islandije

RazvrstitevOtokPrebivalstvo
1Heimaey4, 192
2Hrísey165
3Grímsey76
4Flatey, Breiðafjörður5
5Hjörsey0
6Brokey0
7Flatey, Skjálfandi0
8Langey0
9Papey0
10Ðey0
11Málmey0
12Surtsey0
13Viðey0
14Vigur0
15Elliðaey0
16Bjarnarey0
17Engey0
18Álsey0
19Drangey0
20Suðurey0
21Brandur0
22Hellisey0
23Eldey0
24Súlnasker0
25Geldungur0
26Borgarey0
27Geirfuglasker0
28Hergilsey0
29Hvalbakur0
30Kolbeinsey0
31Lundey0
32Mánareyjar0
33Skáleyjar0
34Svefneyjar0
35Sviðnur0
36Ðaklettar0