Mednarodne pobude za obravnavo podnebnih sprememb

V preteklem stoletju se je planeta postopoma povečevala. Številni so bili argumenti o točnem vzroku tega nenadnega, še zaskrbljujočega povečanja temperature. Nekateri ljudje temeljijo na degradaciji ozonskega sloja, drugi pa zanikajo povišanje temperature. Vendar pa je za večino znanstvenikov glavni vzrok povišanja temperature povečanje toplogrednih plinov v ozračju. Znanstveniki menijo, da imajo toplogredni plini, ki so sestavljeni iz ogljikovega dioksida, splošen učinek, ko sončno energijo ujamejo iz ozračja. Zaradi pritiska javnosti in poznavanja resnosti končnega rezultata podnebnih sprememb so se vlade in druge mednarodne organizacije združile in uvedle politike, ki negirajo podnebne spremembe in njihove učinke.

4. Sedemletni muslimanski akcijski načrt o podnebnih spremembah

Muslimanski sedemletni akcijski načrt o podnebnih spremembah je zavezujoč sporazum med islamskimi ljudmi, namenjen spodbujanju okolju prijaznih praks med muslimani na svetu. Politike izvaja muslimanska zveza za ukrepanje na področju podnebnih sprememb (MACCA). Konferenca privablja muslimanske učenjake, znanstvenike in politične voditelje, ki se vsako leto sestanejo, da bi analizirali sprejete ukrepe in revidirali predloge.

3. Mednarodno partnerstvo za ogljikove ukrepe

Mednarodno partnerstvo za ogljikove ukrepe (ICAP) je forum, ki združuje različne države in javne organe, ki so že uveljavili ali nameravajo uveljaviti sistem trgovanja z emisijami (ETS). Ustanovili so ga voditelji iz več kot petnajstih držav leta 2007 v Libanonu. ICAP članom omogoča izmenjavo najboljših praks in razpravo o sistemu trgovanja z emisijami z namenom oblikovanja operativnega globalnega trga ogljika. Dolžnost ICAP-a preučuje tri stebre tehničnega dialoga, znanje in izkušnje v ETS ter krepitev zmogljivosti. Osredotoča se tudi na omogočanje prihodnjih povezovalnih, trgovinskih programov in vzpostavitev močnega partnerstva med državami. Partnerstvo trenutno sestavlja 31 članov s štirimi opazovalci.

2. Kjotski protokol

Kjotski protokol je mednarodno zavezujoča pogodba, podpisana leta 1997 z namenom zmanjšanja svetovnih emisij toplogrednih plinov in omejevanja učinkov podnebnih sprememb. Vpleteni voditelji so se srečali in podpisali pogodbo v japonskem mestu Kjoto, zato je pogodba dobila ime. Leta 2009 je Kjotski protokol ratificiralo 187 držav. Kjotski protokol naj bi se izvajal v dveh fazah, prva faza pa se je končala leta 2012. Zadevni toplogredni plini so bili ogljikov dioksid, dušikov oksid, metan in žveplov heksafluorid. Pogodba je imela za cilj globalno zmanjšanje emisij za 5% do leta 2012 za prvo fazo. Druga faza Kjotskega protokola, imenovana tudi sprememba iz Dohe, je imela časovni okvir za obdobje 2013–2020, vendar ga je treba še izvesti.

1. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je pogodba, ki je bila podpisana junija 1992 na vrhu o Zemlji v brazilskem mestu Rio de Janeiro. Pogodbo so se udeležile vseh 197 držav članic Združenih narodov, vse navedene politike pa naj bi izvajale vse države Združenih narodov. Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah je spodbudila Kjotski protokol (1997) in Pariški sporazum (2011). Države članice so razdeljene v pet skupin, imenovanih priloge; Prilogi I, Prilogi II, Prilogi B in Prilogi I.