Makedonija proti Makedoniji - spor o zgodovinskem imenu

Zgodovinski kontekst

Leta 1991, po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, se je razcepila v več republik, ki so si po osamosvojitvi pridobivale neodvisnost, ena izmed njih pa je Makedonija, zdaj znana kot Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Novo ime je sprejela nova neodvisna Makedonija (od razpada Jugoslavije), potem ko je Grčija nasprotovala vstopu v EU in NATO z imenom Republika Makedonija. Čeprav spor o imenu izhaja že od druge svetovne vojne, je bila Makedonija še vedno enota Jugoslavije. Grčija trdi, da Makedonija nima pravice do tega imena, ker ime Makedonije izvira iz Grčije.

Geopolitični kontekst

Leta 1995 sta Grčija in Makedonija vzpostavili diplomatske odnose, da bi rešili vprašanje poimenovanja. Zadeva slednje se je poslabšala, ko so v svoji domovini v nekdanji Jugoslaviji postavili kipi Aleksandra Velikega in Filipa II. Grčija je nasprotovala tudi uporabi simbola Verginskega sonca, ki je bil povezan s Filipom II. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je sprejela tudi nekatere vidike zgodovinske grške zgodovine kot svoje. Dolgoročni učinek, ki se ga boji grška vlada, je nadaljevanje trditve pokojnega predsednika Tita iz Jugoslavije o teritorialnih trditvah »velike Makedonije«.

Socialnoekonomski konteksti

Severna Makedonija je del sedanje Grčije, ki je približna nekdanji Makedoniji, za katero je Bivša jugoslovanska republika Makedonija opozorila kot na morebitno vključitev v ambicijo »Velike Makedonije«. Zaradi teh dogodkov v zgodnjih devetdesetih letih je Grčija razglasila trgovinski embargo na BJR Makedonijo do leta 1995. Vendar pa je začasni sporazum med obema državama rešil vprašanje embarga, ki je Makedoniji omogočil dostop do grških pristanišč. To se je razvilo v gospodarski odnos, zaradi katerega je Grčija postala njen največji investitor in najbližji trgovinski partner. Makedonci so se preselili v Grčijo in obratno, kar je omogočilo medsebojne gospodarske koristi. Kljub tem tesnim povezavam vprašanje poimenovanja ostaja nerešeno. Bila je ovira pri ambicioznosti Makedonije za članstvo v EU in Natu. Zdi se, da je grška vlada dala več v smislu dodatkov, kot je opustitev vizumskih zahtev za makedonske državljane.

Pristopi mednarodnih organizacij

Vmesni sporazum iz leta 1995, ki sta ga podpisali obe državi, izrecno navaja, da Grčija ne sme nasprotovati BJR Makedoniji ali ji preprečevati, da se pridruži Natu in EU. Vendar pa je Grčija jasno povedala, da če ne bo rešen spor o poimenovanju, bo nenehno vetiral te želje. Vsaka sprejemljiva sprememba imena bi morala biti erga omnes, za vse po svetu in ne samo za Grčijo. Čeprav nekateri Grčijo gledajo kot trdovratno v svojem nasprotovanju, je stalno zagotavljala gospodarsko stabilnost svojemu sosedu z gradnjo infrastrukture in ustvarjanjem delovnih mest. Vendar se lahko spor še dolgoročno poslabša zaradi provokativnih odzivov in stališča makedonske vlade do vsake podpore, ki jo Grčija uporablja. V preteklosti je to vključevalo kroženje novega mejnega zemljevida ambicije večje Makedonije.