Katere jezike govorijo v Mehiki?
Izvor mehiških jezikov
Čeprav danes velika večina mehiške populacije govori špansko, so izvirni jeziki države ameriški ali avtohtoni. Izvor številnih teh avtohtonih jezikov je v mezoameričanih jezikih, pri čemer jezikovni podatki izvirajo pred približno 5000 leti. Pred 2.000 pr. N. Š. Je bila Mezoamerica v arhaičnem obdobju, v katerem so nastale tri glavne jezikovne družine: Mayan, Mixe-Zoquean in Oto-Manguean. Z vzponom Olmeške civilizacije, ki se je začela okrog 2.000 pr. N. Št., So se mnogi ljudje začeli seliti po regiji in z njimi jemali svoje jezike. Olmeki so si iz družine Mixe-Zoquean sposodili Oto-Manguejski jezik, ki se je razpršil v osrednjo Mehiko, in Mayanski jezik se je začel diverzificirati, ko so govorci migrirali na sever. Z propadom Olmeške civilizacije je prišlo do vzpona drugih civilizacij, ki so prinesle s seboj svoje jezikovne družine, kot sta Uto-Aztecan, in nadaljnji razvoj drugih jezikov. Nekatere civilizacije, kot so Azteki, Mixtec in Zapotec, so ostale na oblasti in vplivale na govorni jezik v svoji regiji moči. Nekateri od teh jezikov se še danes govorijo.
Domači jeziki Mehike
Najbolj razširjen avtohtoni jezik Mehike je Nahuatl. Ta jezik pripada družini Uto-Aztecan, za katero raziskovalci verjamejo, da izvira iz jugozahodne regije ZDA. Okoli 500 AD, govorci jezika se je preselil v osrednjo Mehiko. Skoraj 100 let kasneje je Nahuatl postal najmočnejši jezik v regiji, ki ga je uporabljal Azteški imperij. S prihodom španskih kolonizatorjev je Nahuatl postopoma izgubil svoj položaj prevladujočega jezika. Danes jezik govori 1.376.026, od tega je 14, 9% enojezičnih. Ženske predstavljajo večino enojezične populacije. Jezik se lahko sliši v državah Hidalgo, Guerrero, San Luis Potosí, Puebla in Veracruz.
Jezik Yucatec Maya, imenovan Maya, spada v majanski jezik in se v glavnem govori na polotoku Yucatan. Izvira iz 5.000 let stare jezikovne družine, protojaški. Ti govorniki so se preselili na polotok Yucatan okoli 1400 pr. Sčasoma so postali močna civilizacija, ki je obstajala skupaj z drugimi velikimi civilizacijami, kot je Olmec. Okoli devetega stoletja se je imperij začel uničevati, čeprav je v regiji Yucatan še naprej obstajalo veliko prebivalstvo Majev. Danes približno 759.000 ljudi še vedno govori jezik, zlasti v državah Yucatán, Quintana Roo in Campeche.
Tretji najbolj razširjen avtohtoni jezik je Mixtec, ki spada v prej omenjeno Oto-Manguejsko družino. Ta jezik se je povečal v regiji okoli Oaxaca, Puebla in Guerrero in okoli nje, imenovan tudi La Mixteca. Kultura Mixtec obstaja že od predkolumbijskih časov in je bila glavni tekmec kulture Zapotec. Mixtec se je v 11. stoletju povzpel na oblast, vendar je padel s prihodom Špancev. Danes govori 423.216 ljudi.
Tuji jeziki v Mehiki
Mehika je že več sto let glavna ciljna država priseljencev. Priseljenci večinoma prihajajo iz Evrope, ZDA, Latinske Amerike in Azije. Mnogi so rojeni v tujini in mnogi drugi so potomci priseljencev. Prinesli so s seboj in mnogi še naprej govorijo svoje materne jezike. Med njimi so: angleščina, nemščina, grščina, italijanščina, arabščina, francoščina, portugalščina, kitajščina in japonščina.
Ogroženi jeziki v Mehiki
Čeprav vlada španščino uporablja skoraj izključno, ni tehnično uradni jezik Mehike. Dejstvo je, da ustava države opredeljuje državo kot večjezično, priznava pravico domorodnih ljudstev do uporabe in ohranjanja njihovih jezikov ter spodbuja dvojezično izobraževanje. Poleg tega je vlada sprejela Zakon o jezikovnih pravicah in priznala 62 avtohtonih jezikov kot uradne nacionalne jezike. Kljub prizadevanjem za ohranitev in promocijo avtohtonih jezikov so mnoge od njih danes ogrožene. Španci še vedno prevladujejo v družbi, saj mlajše generacije zavračajo jezik svojih prednikov. To se posredno spodbuja s klasifikacijskimi stališči, pritiski, da se asimilirajo v »moderno kulturo« in nižjim socialno-ekonomskim položajem mnogih avtohtonih ljudstev. Danes je najmanj 21 jezikov označenih kot kritično ogroženih, 38 jih je zagotovo ogroženih, 32 jih je resno ogroženih in 52 ranljivih.
Katere jezike govorijo v Mehiki?
| Razvrstitev | Jezik | Zvočniki |
|---|---|---|
| 1 | Nahuatl (Nahuatl, Nahuat, Nahual, Macehualtlahtol, Melatahtol) | 1, 376, 026 |
| 2 | Yucatec Maya (Maaya t'aan) | 759.000 |
| 3 | Mixtec (Tu'un sávi) | 423, 216 |
| 4 | Zapotec (Diidxaza) | 410, 901 |
| 5 | Tzeltal Maya (K'op o winik atel) | 371, 730 |
| 6 | Tzotzil Maya (Batsil k'op) | 329, 937 |
| 7 | Otomí (Hñä hńü) | 239, 850 |
| 8 | Totonac (Tachihuiin) | 230, 930 |
| 9 | Mazatec (Ha shuta enima) | 206, 559 |
| 10 | Ch'ol (Mayan) (Winik) | 185, 299 |
| 11 | Huastec (Téenek) | 149, 532 |
| 12 | Chinantec (Tsa jujmí) | 125.706 |
| 13 | Mixe (Ayüük) | 115, 824 |
| 14 | Mazahua (Jñatho) | 111, 840 |
| 15 | Purépecha (P'urhépecha) | 105, 556 |
| 16 | Tlapanec (Me'phaa) | 98, 573 |
| 17 | Tarahumara (Rarámuri) | 75, 371 |
| 18 | Amuzgo (Tzañcue) | 43, 761 |
| 19 | Chatino (Cha'cña) | 42, 791 |
| 20 | Tojolab'al (Tojolwinik otik) | 43, 169 |
| 21 | Popoluca (Zoquean) (Tuncápxe) | 54, 004 |
| 22 | Chontal de Tabasco (Yokot t'an) | 43, 850 |
| 23 | Huichol (Wixárika) | 35, 724 |
| 24 | Mayo (Yoreme) | 32.702 |
| 25 | Tepehuán (O'dam in amidami) | 31.681 |
| 26 | Trique (Tinujéi) | 24, 491 |
| 27 | Cora (Naáyarite) | 17, 086 |
| 28 | Popoloca (Oto-manguean) | 18, 926 |
| 29 | Huave (Ikoods) | 15, 993 |
| 30 | Cuicatec (Nduudu yu) | 12, 610 |
| 31 | Yaqui (Yoem Noki ali Hiak Nokpo) | 14, 162 |
| 32 | Q'anjob'al | 10, 833 |
| 33 | Tepehua (Hamasipini) | 10, 625 |
| 34 | Pame (Xigüe) | 9, 768 |
| 35 | Mam (Qyool) | 8, 739 |
| 36 | Chontal de Oaxaca (Slijuala sihanuk) | 5, 534 |
| 37 | Chuj | 2, 143 |
| 38 | Tacuate (Mixtec de Santa María Zacatepec) (Tu'un Va'a) | 2, 067 |
| 39 | Chichimeca jonaz ()za) | 1, 987 |
| 40 | Guarijío (Warihó) | 1.905 |
| 41 | Chocho (Runixa ngiigua) | 1, 078 |
| 42 | Pima Bajo (Oob No'ok) | 836 |
| 43 | Q'eqchí (Q'eqchí) | 835 |
| 44 | Lacandón (Hach t'an) | 731 |
| 45 | Jakaltek (Poptí) (Abxubal) | 584 |
| 46 | Matlatzinca / Ocuilteco (Tlahuica) | 522 |
| 47 | Seri (Cmiique iitom) | 518 |
| 48 | Ixcatec | 406 |
| 49 | K'iche ' | 286 |
| 50 | Kaqchikel | 230 |
| 51 | Paipai (Jaspuy pai) | 221 |
| 52 | Cucapá (Kuapá) | 206 |
| 53 | Mototzintleco (Qatok) | 186 |
| 54 | Kumiai (Ti'pai) | 185 |
| 55 | Pápago (O'odham) | 153 |
| 56 | Kikapú (Kikapoa) | 144 |
| 57 | Ixil | 108 |
| 58 | Cochimí (Laymón, mti'pá) | 96 |
| 59 | Kiliwa jezik (Ko'lew) | 55 |
| 60 | Aguacatec | 27 |
| 61 | Drugi jeziki | 337 |
