Katere države mejijo na Slonokoščeno obalo?

Slonokoščena obala (Cote D'Ivoire) je država s 124 504 kvadratnimi kilometri, ki se nahaja v zahodni regiji Afrike. Z leti so meje Slonokoščene obale doživele nekaj pomembnih sprememb. Arheologi menijo, da je težko določiti datum prvega bivališča Slonokoščene obale, saj je podnebje v državi težko ohraniti. Vendar so zgodovinarji lahko ugotovili, da so se nekatera kraljestva nahajala v mejah Slonokoščene obale, kot sta stanje Gyaaman, stanje Baouleja in Wattarsko cesarstvo. Meje Slonokoščene obale so začele sprejemati današnjo obliko, potem ko so se Francozi začeli zanimati za to regijo in jo leta 1843 postavili v protektorat. sodobna meja Slonokoščene obale je dolga približno 2.194 milj in jo deli s petimi državami, med katerimi sta Mali, Burkina Faso, Liberija, Gvineja in Gana.

Države na meji Slonokoščene obale / Slonokoščena obala

Obala Slonokoščene obale - Mali

Meja, ki ločuje Mali in Slonokoščeno obalo, je dolga približno 372 milj in je druga najkrajša kopenska meja Slonokoščene obale. Meja se nahaja na severozahodnem delu Slonokoščene obale. Meja med Slonokoščeno obalo in Malim sledi poti več rek, kot sta reka Baoule v zahodnem delu in reka Bagoe v severnem delu. Ob meji je nekaj pomembnih mest, kot so Manankoro, Kadiana in Zegoua na malijski strani ter Tingrela in Nielle na obali Slonokoščene obale. Ena najvidnejših točk v Slonokoščeni obali, najsevernejši točki, se nahaja ob meji z Malijem.

Mali in Slonokoščena obala imata dolgoletne diplomatske vezi, ki segajo v kolonialno obdobje, saj sta oba naroda pod nadzorom Francozov. Diplomatske vezi so postale močnejše, ko je predsednik Slonokoščene obale Houphouët-Boigny posredoval sporazum med Malijem in Burkino Faso, ki je končal dolgoletni mejni spor. Diplomatske vezi izboljšujejo tudi dejstvo, da sta obe državi članici istih regionalnih organizacij, kot sta Afriška unija in ECOWAS. V Maliju vlado Slonokoščene obale zastopa veleposlaništvo v Bamaku. Po drugi strani pa vlado Malija zastopa veleposlaništvo v Abidžanu in generalni konzulat v Bouakeju.

Obala Slonokoščene obale - Burkina Faso

Najkrajša meja Slonokoščene obale je tista, ki jo ločuje od Burkine Faso in je dolga približno 372 milj. Meja sledi poti nekaterih rek, kot sta Leraba in Komoe. Obstaja nekaj pomembnih mest ob meji med Burkino Faso in Slonokoščeno obalo, kot so Ouangolodougou in Varale v Slonokoščeni obali, in Batie in Banfora v Burkini Faso. Meja je izjemno pomembna predvsem za Burkino Faso, saj je najjužnejši del države ob meji.

Povezave med Burkino Faso in Slonokoščeno obalo segajo v kolonialno obdobje, ko je Francija kolonizirala obe državi. Kljub tesnim povezavam med narodi pa je bil odnos leta 2014 pod vplivom izgona vodje Burkine Faso Blaiseja Compaoreja. Voditelji Burkine Faso in Slonokoščene obale sta se srečali približno dve leti kasneje in se dogovorili za sodelovanje na več področjih, kot sta infrastruktura in varnost.

Obala Slonokoščene obale - Gana

Meja med Gano in Slonokoščeno obalo je dolga približno 450 milj in se nahaja v vzhodnem delu države. Črna Volta, ki je ena najpomembnejših rek v regiji, je del meje med obema narodoma. Obstaja nekaj pomembnih mest ob meji med dvema narodoma, kot sta Bole in Berekum na ganski strani, Agnibilekrou in Tanda na Slonokoščeni obali.

Gana in Slonokoščena obala sta imela burne odnose, zlasti v prvih letih po tem, ko sta obe državi pridobili neodvisnost. Vlada Gane je vlado Slonokoščene obale obtožila, da je disidentom dovolila, da svojo državo uporabijo kot osnovo. Odnosi med Gano in Slonokoščeno obalo so se do leta 1992 stalno izboljševali; vendar se je napredek ob nekaterih incidentih v letih 1993 in 1994 obrnil. Gana in Slonokoščena obala sta bila vpletena tudi v pomorski spor leta 2010, ki ga je rešila posebna zbornica Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo. V Gani vlado Slonokoščene obale zastopa veleposlaništvo, ki se nahaja v Akri, v Slonokoščeni obali pa gansko vlado predstavlja veleposlaništvo v Abidžanu.

Slonokoščena obala - Gvineja

Meja med Gvinejo in Slonokoščeno obalo je dolga približno 507 kilometrov in se nahaja na zahodnem robu Slonokoščene obale. Del obmejne obale Slonokoščene obale spremlja isto pot kot reka Sankarani. V bližini meje je nekaj znanih mest, kot so Odienne in Bako na Slonokoščeni obali, Soukourala in Lola na gvinejski strani.

Vezi med Slonokoščeno obalo in Gvinejo segajo v kolonialno obdobje, saj sta bila oba naroda pod francosko vladavino. Zaradi tesnih vezi so države sodelovale pri nekaterih projektih, kot so ceste, ki povezujejo več mest v Slonokoščeni obali, kot so Varale, Boundiali in Odienne, do gvinejskih mest, kot so Soukourala in Beyla.

Obala Slonokoščene obale - Liberija

Meja, ki ločuje Liberijo in Slonokoščeno obalo, je dolga približno 483 kilometrov in se nahaja na jugozahodni strani Slonokoščene obale. Meja sledi poti nekaterih rek, kot sta reka Cavally in reka Dube.

Zaradi svoje bližine so Liberija in Slonokoščena obala tesno povezane. Eden izmed primerov, ko so se pokazale tesne vezi, je bila, ko je medicinska enota Slonokoščene obale odšla v Liberijo, da bi sodelovala v mirovni misiji. V Slonokoščeni obali liberijsko vlado predstavlja veleposlaništvo v Abidžanu. Po drugi strani pa se v Liberiji vlada v Slonokoščeni obali nahaja v Monroviji.

Vpliv mejnih sporov

Mejni spori pomembno vplivajo zlasti na ljudi, ki živijo ob meji. V nekaterih primerih so spori zmanjšali obseg trgovine v regiji, ki bistveno vpliva na gospodarstvo.