Kakšno vlado ima Nemčija?

Nemčija je vodilno gospodarstvo v celinski Evropi in druga najbolj gosto poseljena država po Rusiji. Je pomembna članica evropske politične, obrambne in gospodarske organizacije. Evropski boj za moč v 20. stoletju je sesal Nemčijo v dveh velikih uničujočih svetovnih vojnah in zapustil Nemčijo, ki so jo zasedale zavezniške sile. Začetna neodvisnost Nemčije je bila 18. januarja 1887, ki je privedla do vzpostavitve nemškega cesarstva. Prav tako je postala neodvisna od zavezniških sil 23. maja 1949, ko je ustanovila Zvezno republiko Nemčijo (FRG ali Zahodna Nemčija). Druga razglasitev neodvisnosti je bila 7. oktobra 1949, ko je nastala Nemška demokratična republika (GDR ali Vzhodna Nemčija). 15. marca 1990, tako vzhodna kot zahodna Nemčija sta se združili, da bi ustvarili združeno Nemčijo, zdaj je država demokratična, zvezna parlamentarna republika in ima ustavo, ki poudarja zaščito individualnih svoboščin.

Izvršna veja nemške vlade

Predsednik je vodja države in je obredni položaj, nosilec funkcije je izvoljen za mandat za en mandat in je upravičen do drugega mandata, ki traja pet let. Izvolitev predsednika opravlja zvezna konvencija, ki jo sestavljajo člani zveznega parlamenta (Bundestag) in člani, ki jih imenujejo državni parlamenti. Sedanji predsednik je Joachim Gauck, ki je prevzel funkcijo 23. marca 2012, naslednje volitve pa bodo potekale junija 2017. Zvezni parlament (Bundestag) je odgovoren za izvolitev kanclerja, ki je vodja vlade, da služi za obdobje štirih let. Zadnja volitev kanclerja je bila 17. decembra 2013, sedanja predsednica pa je Angela Merkel, ki je na položaju od novembra 2005. Naslednje volitve bodo potekale najpozneje leta 2017. Predsednik imenuje kabinet (Bundeminister) na priporočilo. rektorja. Kabinet sestavljajo zvezni ministri.

Zakonodajni oddelek nemške vlade

Nemčija ima dvodomni parlamentarni sistem, ki ga sestavljajo zvezni svet (Bundesrat) in zvezni parlament (Bundestag). 16 zveznih dežel (landtags) je odgovornih za imenovanje članov Bundesrata, ki ima 69 sedežev, Bundestag pa ima 631 sedežev, ki se razlikujejo glede na vsak volilni mandat, katerega člani delajo za štiriletni mandat. Volitve Bundestaga so potekale 22. septembra 2013, naslednje bo do leta 2017. Članstvo v Bundesratu ni izvoljeno, temveč je določeno s sestavo državne vlade in se lahko kadarkoli spremeni, kadar koli ena od 16 držav volitve. Večina vlad povojne Nemčije je bila sestavljena iz koalicij.

Sodna veja nemške vlade

Najvišje sodišče v državi je zvezno sodišče, ki ga sestavljajo predsednik sodišča, podpredsednik sodišča in drugi sodniki. Razdeljeni so v 25 senatov, ki so še bolj organizirani v 12 civilnih odborov, 8 posebnih senatov in 5 kazenskih senatov. Zvezno ustavno sodišče je sestavljeno iz dveh senatov, od katerih je vsak razdeljen na tri domove, od katerih ima vsak osem članov in njegov predsednik. Sodniški izborni odbor je odgovoren za izbiro sodnikov zveznega sodišča, sestavljajo pa ga sekretarji za pravosodje iz 16 upravnih držav in 16 članov imenuje zvezni parlament, druge sodnike pa imenuje predsednik Nemčije. . Sodniki opravljajo funkcijo do starosti 65 let, ko se upokojijo. Polovico sodnikov zveznega ustavnega sodišča izvoli predstavniški dom, drugo polovico pa izvoli senat, za mandat 12 let in se upokojijo pri 68 letih. V Nemčiji obstajajo še druga podrejena sodišča, ki vključujejo Zvezno upravno sodišče, Zvezno socialno sodišče in Zvezno sodišče za finance. Vsaka od 16 držav ima svoja ustavna sodišča in hierarhijo ter specializirana sodišča