Kakšno vlado ima francoska Gvajana?

Francoska Gvajana je francoska prekomorska regija in oddelek, zato jo vodijo podobne vladne institucije, kot so tiste v francoski celini. Cayenne služi kot glavno mesto Francoske Gvajane. Prvi Evropejec, ki je pristal v Francoski Gvajani, je bil Christopher Columbus, ki je našel domorodne skupnosti. Italijani so sprva želeli zavzeti regijo, po kateri sta se nizozemska in francoska stran spopadla. Zgodnji francoski naseljenci so se soočili s sovražnostjo in podlegli tropskim boleznim. Prihod afriških sužnjev je omogočil vzpostavitev nasadov in spodbudil razvoj Francoske Gvajane. Z odkritjem zlata leta 1853 so nastali mejni spori s Surinamom in Brazilijo, ki so bili nato poravnani. Ozemlje je bilo 19. marca 1946 razglašeno za prekomorsko območje Francije, čeprav so bile pozivi za avtonomijo. Na referendumu leta 2010 so državljani glasovali proti neodvisnosti.

Prefekt Francoske Gvajane

Vodja francoske Gvajane je francoski predsednik, ki imenuje prefekta za vodjo regije. Prefekt prebiva v stavbi prefekture v kraju Cayenne. Prefekt opravlja različne naloge kot predstavnik države v lokalni upravi. Prefekt zagotavlja, da se policijske in žandarmerijske sile učinkovito usklajujejo, rešujejo večje krize in določajo postopke obrambe v izrednih razmerah. Prefekt nadalje nadzira operacije pomoči in odloča, kdaj evakuirati območja, ki so ogrožena zaradi naravnih nesreč. Odgovoren je za pravne dokumente, vključno z vozniškimi dovoljenji, potnimi listi, osebnimi izkaznicami in dokumenti o priseljevanju.

Splošni in regionalni sveti Francoske Gvajane

Razširjeni svet je ena od izvršilnih organov Francoske Gvajane. 19 članov sedi v instituciji za šestletni mandat, potem ko so bili izvoljeni na volitvah. Svet vodi predsednik. Nadaljnjih 31 članov je izvoljenih v regionalni svet za šestletni mandat, vodi pa ga tudi predsednik.

Politika v Francoski Gvajani

Politika ozemlja ima za ključno vlogo Guianska socialistična stranka in ohranja tesne povezave s socialistično stranko v Franciji. Gvajanska stranka ima 29 sedežev v regionalnem svetu in tri v generalnem svetu. Francosko Gvajano zastopajo dva izvoljena senatorja v francoskem senatu. Sedanji so iz Gvajanske socialistične stranke, in sicer Jean-Étienne Antoinette in Georges Patient. Druge stranke, ki so vključene v politiko Gvajane, so Unija za narodno gibanje, ki ima sedem mest v regionalnem svetu in tri v generalnih svetih in Walwari, ki ima enega člana v generalnem svetu in sedem v regionalnem svetu. Francosko Gvajano zastopata dva namestnika v Državnem zboru Francije.

Težave z vlado Francoske Gvajane

Vlada Francoske Gvajane se je poskušala spoprijeti z dotokom ilegalnih priseljencev in nezakonitih iskalcev zlata iz Surinama in Brazilije. Reka Maroni služi kot meja med Surinamom in ozemljem in poteka po deževnem gozdu, kar varnostnim silam otežuje patruljiranje. Francoska vlada je izvedla številne faze za reševanje problema nezakonitega rudarjenja v regiji. Takšne faze vključujejo operacijo Anaconda (2003), operacijo Harpie (2008) in operacijo Harpie Reinforce (2010). Te operacije se izkažejo za začasno uspešne, saj po koncu ene operacije sledi vrnitev brazilskih rudarjev.