Kakšen tip vlade ima Indonezija?

Indonezijska vlada deluje v okviru predsedniške predstavniške demokratične republike, kjer je predsednik predsednik države in vlade. Predsednik pa izbere kabinet Indonezije, ki tvori izvršilno vejo, ki ohranja vsakodnevno upravljanje. Pravosodni sistem sestavljajo različna sodišča, ki poslušajo in obravnavajo notranje zadeve v državi. Vrhovno sodišče je najvišji pravosodni sistem v državi, medtem ko nacionalna komisija varuha človekovih pravic nadzoruje zadeve proti državi. MPR deluje v obliki formaliziranja splošnih orisov državnih politik, otvoritve predsednika in podpore ter spremembe ustave. Indonezijska ustava vodi državo.

Ustavni okvir

Indonezijska ustava iz leta 1945 daje izvršilni veji vlade večino pooblastil, zlasti predsednika. Prav tako zakon predvideva Svet vrhovnega svetovalca, telo predsedniških svetovalcev, čigar nasvet ni pravno zavezujoč, in daje predsedniku pooblastilo za imenovanje vrhovnega revizijskega odbora, ki financira državne finance. Ustava navaja, da mora Ljudska posvetovalna skupščina vsakih pet let izvoliti predsednika in podpredsednika. Leta 1999 je zakonodaja predsednika omejila na dva mandata. Leta 2004 je novi zakon določil, da morata biti oba voditelja neposredno izvoljena. Na splošno ustava narekuje funkcijo in strukturo vlade, opredeljuje temeljne pravice državljanov in ohranja nacionalne kulturne standarde.

Izvršna veja indonezijske vlade

Državljani Indonezije morajo glasovati za predsednika in podpredsednika za obdobje petih let. Predsednik je vodja države, vrhovni poveljnik indonezijskih oboroženih sil in odgovoren za vzdrževanje notranjega upravljanja, vodenje notranjih politik in zunanje zadeve. On ali ona imenuje ministre. Predstavniki vodijo gospodarska vprašanja, obrambo, izobraževanje, kmetijstvo, zunanje zadeve in verske zadeve. Predsednik določi število in naravo ministrov.

Zakonodajni oddelek indonezijske vlade

Ljudska posvetovalna skupščina, imenovana Majelis Permusyawaratan Rakyat (MPR), sestavlja zakonodajno vejo vlade. Leta 2004 je država sprejela dvodomni parlamentarni sistem in ustanovila Svet regionalnih predstavnikov (Dewan Perwakilan Daerah, DPD) in Ljudski predstavniški svet (Dewan Perwakilan Rakyat, DPR). Štiri petine sedežev MPR pripada nižjemu domu, člani pa so izvoljeni prek nacionalne skupine nestrankarskih kandidatov. Člani DPR so neposredno izvoljeni iz sistema, ki temelji na provinci, kjer volivci glasujejo za posameznike in tudi za določene stranke. Vsak član zakonodajalca opravlja petletni mandat. Podružnica podpira in spreminja ustavo, ustanavlja predsednika in formalizira splošne smernice državnih politik.

Sodstvo

Najvišja raven v pravosodnem sistemu je indonezijsko vrhovno sodišče, ki deluje pri obravnavi pritožb o končnem prenehanju in pregledu primerov. Predsednik imenuje sodnike na vrhovno sodišče. Državno sodišče (Pengadilan Negeri) je mesto, kjer se pojavljajo večina civilnih sporov. Trgovinsko sodišče obravnava zadeve, kot so insolventnost in stečaj, medtem ko državno upravno sodišče (Pengadilan Tata Negara) posluša upravne zakone in zadeve proti vladi. Ustavno sodišče (Mahkamah Konstitusi) izpodbija zakonitost zakona, razpustitev političnih strank, splošne volitve in obseg pristojnosti državnih institucij; in versko sodišče (Pengadilan Agama) se ukvarja s kodificirano zadevo o šeriatskem pravu. Sodne komisije (Komisi Yudisial) nadzoruje te sodnike. Nacionalna komisija varuha človekovih pravic nadzoruje kazniva dejanja, ki jih stori država.

Lokalna vlada Indonezije

Indonezija ima 30 provinc (Provinsi, Propinsi) ter dva posebna okrožja (Daerah Istimewa) v Acehu na severu Sumatre in Yogyakarta v osrednji Javi ter okrožje posebnega kapitala (Daerah Khusus Ibukota, metropolitanska Džakarta). manjši otok z naravnimi značilnostmi, ki so meje, na večjem otoku pa so bile narejene upravne meje za poenostavitev kompleksnih tradicij in kulturnih delitev, od leta 1999 pa so vodje mestnih in okrožnih volitev izvoljeni z neposrednimi lokalnimi volitvami. Izvoljeni so tudi na splošnih volitvah. Naselja ali skupine vasi na podeželju (izvoljeni voditelji) in mestna območja (imenovani vodje) povezujejo ljudi in centralno vlado, običajno sta v vasi dve ravni sosedske organizacije, skupnost. (rukun warga) in sosedska združenja (rukun tetangga) oseb.

Zunanji odnosi Indonezije

Med Suhartovim časom predsednika je država zgradila trdne odnose z ZDA in napela vezi z NR Kitajsko zaradi indonezijskih domačih napetosti in protikomunistične politike. Indonezija je ustanovni član združenja ASEAN in s tem članica združenja ASEAN + 3 in tudi vzhodnoazijska vrh. Indonezijska vlada sodeluje z ZDA pri odpravljanju islamskega fundamentalizma in terorističnih skupin. Sedanji predsednik je Joko Widodo, ki je na položaju od 20. oktobra 2014.