Kaj je Varšavski pakt? Kdo ga je podpisal?
Varšavski pakt je nastal po tem, ko se je socialistična republika Češkoslovaška vse bolj bojevala, da bodo zahodne zaveznice okrepile oborožitev zahodne Nemčije, in želela ustvariti pakt s kolegi komunističnimi evropskimi državami. Po koncu druge svetovne vojne države, ki naj bi bile pripeljane pod zastavo Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO), niso potrdile svoje privolitve, da bi podprle Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in druge socialistične republike. Tako je leta 1955, 14. maja, nastal Varšavski pakt. Ta pakt so podpisale osem držav Bolgarije, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in Albanije, pakt pa je bil znan kot "Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči".
Cilji
Temeljni cilji oblikovanja tega zgodovinskega pakta so bili Sovjetska zveza dati pravico, da svoje enote zadržujejo v svojih zavezniških »satelitskih« državah. Prav tako je poudarila svojo vlogo pri nevmešavanju v notranje zadeve drugih in da bi morala biti organizirana za sprejemanje kolektivnih odločitev in da je večino predpisov pakta nadzoroval Sovjetska zveza. Eden od glavnih ciljev je bil, da so hoteli ujeti ozemlja od vrzeli Fulda do reke Ren, da bi z razdelitvijo uničili Natove sile in ujeli mesto Frankfurt, da bi pritiskali na zahodne sile, da predajo svoje zahtevke v Nemčiji.
Izzivi in polemike
Sovjetska zveza je želela prevzeti območje Srednje in Vzhodne Evrope za svoje, pri čemer je bilo celo zaznati, da se je država v paktu raje spuščala v svoje lastne, kot v skupne interese. Naraščajoča vojaška sila zahodne Nemčije in njen vpliv na sosednjo Češkoslovaško je bil velik izziv, s katerim se je soočila Sovjetska zveza, zato je ta pakt nastal. Nekatere sosednje države, kot sta Poljska in Madžarska, so tudi pokazale nezadovoljstvo zaradi prisotnosti ruskih vojakov v svojih državah. Konflikti med in znotraj blokov so bili opaženi po tem paktu in napetosti so začele prevladovati med narodi, zadeva pa se je nanašala tudi na vodstvo, saj so vodstvo Varšavskega pakta večinoma sestavljali sovjetski Rusi. Več držav Varšavskega pakta je leta 1968 po naporih politične reforme, ki se imenuje Praška pomlad, skupaj vdrle v kolegico Češkoslovaško. Albanija se je kmalu umaknila iz Varšavskega pakta.
1991: propad pogodbe
Po razpadu sovjetskih držav in moči države je prišlo tudi do konca, s čimer se je pokazalo, da je tudi Varšavski pakt izpolnil svojo usodo. Konec Varšavskega pakta je prišel 31. marca leta 1991. S tem se je končalo 36-letno zavezništvo med sedmimi evropskimi narodi (Albanija je že več kot dve desetletji izginila, 7 od prvotnih 8), ki so imeli podpisala to pogodbo. Vojaške enote Sovjetske zveze so bile umaknjene iz sosednjih držav in tokrat je bil konec ene najmočnejših vojaških zavez v človeški zgodovini.
Zgodovinski pomen in dediščina
Varšavski pakt ima tudi velik zgodovinski pomen, saj so se države članice zavezale, da si bodo pomagale v najbolj neugodnih časih. Skrbela je za izvajanje skupnih vojaških vaj, usposabljanje vojakov kolektivnih držav in pomagala Sovjetski zvezi, da opravi širši obseg raziskav, da bi okrepila svojo obrambo in konkurirala proizvodnji orožja s strani konkurenčnih evropskih držav in Združene države. Pakt je prispeval tudi k ohranjanju kohezije v vzhodnem bloku, v katerem prevladujejo Rusi, in je služil kot zanesljiv instrument za spodbujanje politik Sovjetske zveze v tretjem svetu.
