Kaj je habitat mangrove?

Mangrovi so posebni okoljski habitati, ki jih sestavljajo drevesa, ki rastejo v skoraj stagniranih obalnih vodah, rečnih bregovih in estuarijih. Ta drevesa so izpostavila koreninske sisteme, ki jih dvigujejo nad površino vode, pogosto v primerjavi s podplatom. Drevesa mangrov so se prilagodila tlom s pomanjkanjem kisika in so sposobna izločiti hranila, potrebna za preživetje. Poleg tega lahko ta drevesa preživijo v vodi z visoko vsebnostjo soli in v nenehno spreminjajočih se vodostajah. Ta članek podrobneje obravnava mangrove habitate po vsem svetu.

Kje najdemo habitate mangrov?

Mangrove gozdove veljajo za odporne rastline glede na njihovo sposobnost preživetja v velikih slanih vodah in nizko kisikih tleh. Kljub tej odpornosti mangrove ne morejo prenesti mrzlih temperatur in jih je mogoče najti samo v tropskih in subtropskih območjih. Mangrove habitate pokrivajo skupno površino 52.300 kvadratnih milj v Ameriki, Afriki, Avstraliji in Aziji.

Približno 118 držav po svetu ima mangrov gozd z največjim odstotkom v Aziji (42%). Afrika ima naslednji najvišji odstotek (21%), sledita ji Severna in Srednja Amerika (15%), Oceanija (12%) in Južna Amerika (11%). Približno tri četrtine vseh mangrolov se nahaja v samo 15 državah. Indonezija, na primer, ima največji mangrove gozd na svetu, ki pokriva skupno površino nekaj več kot 9.000 kvadratnih kilometrov.

Okoljski pomen habitatov mangrov

Zdravi mangrovski habitati veljajo za produktivne ekosisteme, ki koristijo tako morskim kot človeškim življenjem. Ena od najpomembnejših vlog, ki jo igrajo mangrove, je okoljska pregrada med celino in oceanom. Glede na to edinstveno lokacijo so ti gozdovi pogosto v ospredju ekstremnih vremenskih razmer in neviht. Trdni koreninski sistemi mangrovskih habitatov preprečujejo erozijo z upočasnjevanjem dohodnih valov in ujetjem sedimentov, ko se odnaša s kopnega v vodo. Ne samo, da to pomaga zemljišču izginjati, temveč tudi preprečuje, da bi koralni grebeni bili prekriti s prekomernim erodiranim materialom.

Poleg tega mangrove nudijo habitate številnim vrstam rib, mehkužcev in rakov. Ta obilja življenja, skupaj z zavetjem, ki ga zagotavljajo njegovi koreni, naredijo mangrove privlačno ekoregijo za ptice selitve in vzrejo, tigre, opice in krokodile. Tu rastejo tudi številne rastlinske vrste, vključno z orhidejami, ki privabljajo veliko čebel.

Gospodarski pomen habitatov mangrov

Kot je bilo že omenjeno, so mangrove habitati pomembni tudi za ljudi kot vir lesa, ribolova in turizma.

Ker je les iz mangrovega gozda odporen na insekte in gnilobe, je izjemno dragocen za lesno industrijo. Lokalne skupnosti se zanašajo tudi na mangrove kot vir gradbenega materiala, kuhanje in ogrevanje, živalsko hrano in zdravilne rastline.

Kot drevesni habitati za številne komercialne vrste rib, mangrove pomagajo vzdrževati prekomerno izkoriščanje ribjih populacij. Raziskave so pokazale, da veliko število ribjih vrst temelji na preživetju mangrove: 133 vrst v Avstraliji, 128 na Filipinih, 119 v Maleziji, 83 v Keniji in 59 v Puerto Ricu. Ocenjuje se, da se okrog 75% divjih rib in 90% komercialnih rib iz Južne Floride v ZDA opira tudi na mangrove. Poleg tega se v Queenslandu v Avstraliji približno tri četrtine vseh ulovljenih rib in kozic zanaša na mangrove za preživetje.

Mangrovi gozdovi so tudi priljubljena turistična znamenitost, ki pomaga lokalnim gospodarstvom pri rasti, saj zagotavlja dodaten vir dohodka. Vendar je le nekaj držav po svetu spodbujalo svoje mangrove za turistične namene. Tisti, ki ponujajo snorklanje in čolnarjenje, lahko obiskovalci podrobneje pogledajo divje živali, ki živijo v zapletenih koreninskih sistemih.

Grožnje za habitate mangrov

Mangrovi so ena najbolj ogroženih tropskih in subtropskih ekoregij na svetu. Dejansko je bilo okrog 35% habitatov mangrove že uničenih. V Indiji, na Filipinih in v Vietnamu je to število 50%. Mangrovi se v Ameriki prav tako posekajo hitreje kot deževni gozdovi.

Ti gozdovi se pogosto očistijo, da bi obdelovali obdelovalno zemljišče za kmetijske namene in da bi naredili prostor za projekte razvoja mest. Kot smo že omenili, je les tukaj dragocen tudi za lesno industrijo, kar vodi do prevelikega izkoriščanja lesa. Ko se drevesa prehitro posekajo, se ne morejo ponovno roditi, kar prispeva k zmanjšanju pokritosti mangrove.

Energetska infrastruktura vzdolž rek in drugih vodnih poti ima škodljiv učinek tudi na mangrove. Strukture, kot so jezovi, preprečujejo, da bi voda prišla do obale, zaradi česar se slanost estuarija povečuje nad sprejemljivo ravnjo. Krčenje gozdov, ki se pojavi v notranjosti, vodi v povečano erozijo in naselitev, ki se prebije do mangrovega gozda, pri čemer tukaj učinkovito zakopljejo koreninske sisteme.

Podnebne spremembe in onesnaževanje so prav tako velike grožnje zdravju habitatov mangrove. Onesnaževanje iz mestnih območij ter gnojil in pesticidov iz kmetijskih zemljišč pogosto izperejo reke in se koncentrirajo v mangrove. To negativno vpliva na drevesa in drugo rastlinstvo in živalstvo, ki živijo v teh ekosistemih. Podnebne spremembe so prispevale k dvigovanju morske gladine po svetu, kar tudi moti zdravje habitatov mangrov. Ti ekoregiji potrebujejo relativno stabilno raven vode za preživetje.

Prizadevanja za ohranjanje

Ob priznavanju pomena mangrovega habitata se mednarodne neprofitne organizacije, vlade in skupnosti združujejo, da bi si prizadevale za ohranitev in obnovo teh edinstvenih ekosistemov. Približno 20 držav po svetu je začelo s projekti obnove z zasaditvijo mangrove.

Poleg tega so številne mednarodne pogodbe in sporazumi obravnavali zaščito in obnavljanje mangrovega habitata. Primer tega je Ramsarska konvencija, ki ima 110 držav članic in skrbi za dodatno raven zaščite ekosistema mokrišč (vključno z mangrovem). Po tem sporazumu je bilo za uradna Ramsarska obmocja dolocenih okoli 250 mangrovov. Druga prizadevanja za ohranitev vključujejo določitev zaščitenih morskih območij. Po vsem svetu približno 685 morskih zavarovanih območij vključuje mangrove habitate, ki spadajo v 73 držav in ozemelj. Ta območja varujejo lokalni, nacionalni in mednarodni organi, ki izvajajo omejitve ribolova ter prepovedi razvoja in izkoriščanja, ki so bile vzpostavljene za zaščito okoliškega ekosistema.

Na lokalni ravni se upravljanje mangrove pogosto izpodbija zaradi pomanjkanja vladnih sredstev. Mnoga območja po svetu prav tako nimajo znanja o mangrovah in njihovem okoljskem pomenu. Za boj proti temu so številne organizacije začele pobude za javno izobraževanje v povezavi s prizadevanji za obnovo.