Kaj je dan preseganja zemlje?

Z gospodarskega vidika je dan presežka Zemlje (EOD) dan, ko človeštvo doseže primanjkljaj v svoji ekološki porabi. Ta primanjkljaj človeštvo ohranja na več načinov, kot so zbiranje odpadkov (zlasti ogljikovega dioksida) in uničevanje ekoloških virov. Z ekološkega vidika EOD predstavlja dan, ko človeštvo preprosto presega okolje. V letu 2018 se je EOD pojavil 1. avgusta. Vendar se ta datum razlikuje po letih, saj človeška raba zemeljskih virov ni skladna vsako leto.

Izračun dneva prekoračitve Zemlje

Prej imenovan dan ekološkega dolga (EDD), dan preseganja Zemlje (EOD) je dan, ko človeška raba virov presega zmožnost obnovitve Zemlje za to leto. Datum se izračuna z delitvijo naravnih virov, ki jih je Zemlja ustvarila v tistem letu, ki se imenuje biokapaciteta, s človeško porabo teh virov v tem letu, ki se imenuje svetovni ekološki odtis. Dobljena številka se nato pomnoži s številom dni v tistem letu, ki je običajno 365 v gregorijanskem koledarju. Sredstva Zemlje vključujejo ribe in drugo morsko življenje, gozdove, hrano in vodo. Globalna mreža odtisov je organizacija, ki je odgovorna za izračun datuma preleta Zemlje.

Datum dneva prekoračitve Zemlje

Idealno bi bilo, da bi se dan preseganja Zemlje pojavil zadnji dan decembra, kar pomeni, da poraba sredstev ni presegla Zemljine zmogljivosti za regeneracijo teh virov. Ta idealni datum je bil skoraj dosežen leta 1970, ko se je EOD zgodil 29. decembra, samo dva dni pred koncem leta. V naslednjih letih se je datum postopno umikal od decembra, saj se poraba človeških virov povečuje. V letih 1975, 1980 in 1985 se je EOD pojavil 30., 3. oziroma 4. novembra. V letih 1990 in 1995 se je ta datum zgodil 11. in 5. oktobra, nato pa 23. septembra leta 2000. Od takrat se je avgust zgodil dan preseganja zemlje, kar je zaskrbljujoč trend.

Pomen dneva prekoračitve Zemlje

Problem tega trenda vse pogostejših dni preseganja Zemlje je, da so zemeljski viri omejeni in če bodo popolnoma izčrpani, bo Zemlja izgubila sposobnost vzdrževanja življenja. Učinke tega problema je mogoče opaziti na več načinov, najbolj opazne pa so podnebne spremembe, ki jih kažejo dejavniki, kot so naraščanje temperature in taljenje ledenikov. Poleg tega ekstremna toplota povzroča suše, požare, večjo pogostost poplav in orkanov ter vročinske valove. Mesta, ki so zaradi podnebnih sprememb doživela požar, vključujejo Skandinavijo in ameriško zvezno državo Kalifornijo. Do leta 2100 naj bi bila temperatura Zemlje 15% višja od najvišjih napovedi Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC).

Možne rešitve

Na srečo obstajajo številne možne rešitve, ki so pomagale premakniti dan preseganja Zemlje do decembra. Ena od možnosti je, da ponovno razmislimo o načrtovanju mest. Na primer, oblikovanje mest, ki bodo bolj kompaktna in integrirana, pomaga zagotoviti, da bodo potrebe, kot so prevoz, hlajenje in ogrevanje, postale manj intenzivne. Druga možnost je urediti svetovno prebivalstvo, tako da ne presega Zemljine zmogljivosti za obnavljanje virov. Druge rešitve vključujejo ponovno razmislek o tem, kako človeštvo proizvaja, distribuira in uživa hrano, pa tudi razvoj učinkovitejših virov energije.