Islam: Zgodovina, prepričanja in sodobna pomembnost

11. Opredelitev muslimanske

Musliman je nekdo, ki se identificira kot privrženec islamske vere. Muslimani verjamejo, da je njihovo sveto besedilo, Koran, absolutna Božja beseda, kakor je bila razodeta preroku Muhamedu. V arabskem jeziku muslimansko pomeni »tisti, ki se preda Bogu (ali veri)«. Muslimani verjamejo v obstoj enega Boga, ki ga imenujejo Allah. Verjetno je, da je vse to bogato božanstvo posredovalo preko številnih zemeljskih prerokov, vključno z Jezusom Kristusom.

10. Prepričanja in sveta besedila

Pet stebrov islama sestavljajo glavne najemnike muslimanske vere. Osnova tega sistema prepričanj je zakoreninjena v vsakodnevni molitvi, strogem spoštovanju ramadana, darovanju milošc in obveznostih, da vsaj enkrat v življenju obiskujete svetišče Meke v Savdski Arabiji. Muhammad, ustanovitelj islama, se imenuje "pečat prerokov". Člani muslimanske vere si prizadevajo živeti življenje, ki je Bogu prijetno, da bi po smrti zaslužili mesto v raju. Sveti tekstovi muslimanske vere vključujejo Kur'an, ki se šteje za Božjo zadnjo oporoko, kakor tudi hadis, ki dokumentira življenje in nauke preroka Muhameda.

9. Zgodovina islama

Splošno sprejeto je bilo, da se je islamska religija začela v prvi polovici sedmega stoletja na geografskih območjih Meke in Medine. Islamski prerok Muhammad naj bi bil rojen okoli leta 570 in muslimani verjamejo, da je začel prejemati razodetja od Boga (Allaha) v starosti 40 let. Sledilci v tem, kar muslimani imenujejo hijra, se šteje za začetek islamske vere.

8. Geografska disperzija muslimanov danes

Danes po vsem svetu živi več kot milijarda muslimanov, zaradi česar je druga največja religija. Ker se je začel na Bližnjem vzhodu, je islam prevladujoča vera na tem geografskem območju kot tudi v nekaterih delih Afrike. Islam je glavna religija v državah, kot so Afganistan, Alžirija, Bangladeš, Egipt, Gambija, Indonezija, Iran, Irak, Maroko, Pakistan, Saudska Arabija, Sudan, Turčija in Jordanija. Znatne muslimanske populacije lahko najdemo tudi v Indiji, Rusiji, na Kitajskem, pa tudi v delih zahodne Evrope in Severne Amerike. Islam je še vedno ena najhitreje rastočih religij na svetu.

7. Stalna rast vere

Po podatkih Foruma raziskovalnega centra Pew o veroizpovedi in javnem življenju naj bi se v prihodnjih 20 letih število muslimanov povečalo za 35%. To je hitreje od pričakovane stopnje rasti za druge svetovne religije, kot sta krščanstvo in judovstvo. Samo v Evropi je bilo ocenjeno, da bodo v relativno kratkem času muslimani predstavljali 10% celotnega prebivalstva. Del vzroka za rast islamske vere je visoka stopnja rodnosti njenih privržencev in relativno mlada srednja starost današnjih muslimanov.

6. Pomembni preroki in verski voditelji

Poleg Muhameda so pomembni islamski preroki tudi številke, kot so Ibrahim ali Abraham, katerih pripravljenost na žrtvovanje svojega sina Ishmaela igra vlogo pri islamskem festivalu Eid-al-adha. Muslimanski verniki navajata Isa ali Jezusa kot enega najpomembnejših prerokov vere. Misel je, da je Allah (Bog) prejel evangelij. Dolga zgodovina islama vključuje tudi vrsto vplivnih voditeljev, kot so Muhammad Iqbal (1877-1938), Ruhollah Khomeini (1902-1989) in dobitnik Nobelove nagrade Anwar Sadat (1918-1971).

5. Islamske sekte in šole poučevanja

Islamska vera je sestavljena iz različnih ločenih sekt, vsaka s svojo vrsto prepričanj in praks. Veje vere vključujejo sunite, šite, sufije in Ahmadije. Večina sodobnih muslimanov se identificira kot suniti, medtem ko se Šitiji lahko nadalje razdelijo na dvanajst, sedem in fiver. Za sufsko sekto velja, da se drži bolj mističnega sistema prepričanj, medtem ko relativno novi Ahmadija izhajajo iz tradicionalnih sunitskih in šitskih vej islama.

4. Razmerje do krščanstva in judovstva

Tako islam kot kristjani so monoteistične vere, ki imajo številne zgodovinske podobnosti. Tako muslimani kot kristjani priznavajo, da je Jezus Kristus ključna osebnost v svoji tradiciji, medtem ko kristjani verjamejo, da je Kristus Božji Sin, muslimani svojo vlogo gledajo kot na pomembnega preroka. Tako kot islam in krščanstvo, lahko tudi judaizem sledi svojim koreninam nazaj v bližnjevzhodno regijo. Napetosti med muslimani in Judje so pogosto v novicah zaradi nenehnega konflikta med arabskimi in izraelskimi oblastmi zaradi spornih zahtevkov za zemljišča. Kljub prizadevanjem za miroljubno rešitev nasilje še vedno ovira to območje Bližnjega vzhoda in zdi se, da resolucija ni v neposrednem obzorju.

3. Izzivi in ​​polemike

Islamska vera se trenutno sooča s številnimi pomembnimi izzivi tako znotraj kot tudi z vidika svojega statusa in dojemanja po vsem svetu. Morda je največji problem, s katerim se soočajo današnji muslimani, vedno večji pojav »islamofobije«. Zdi se, da ta strah ali sovraštvo do muslimanske vere izvira iz vlog muslimanskih ekstremistov, ki se odvijajo v številnih mednarodnih terorističnih organizacijah, kot so ISIS in Boko Haram. V zahodnem svetu se muslimani še vedno soočajo z vse večjo stopnjo predsodkov in rasistične fanatizem, ki temelji na napačnih informacijah in razširjenih napačnih predstavah o njihovi tradiciji in sistemu prepričanj. V mnogih državah so pravice islamskih žensk prav tako predmet polemik, zlasti v zvezi z vprašanjem muslimank, ki nosijo hidžab ali burko.

2. Pravice muslimanskih manjšin v nemuslimanskih državah

Glede na to, da se število muslimanov še vedno povečuje, so številne tradicionalno nemuslimanske države opazile, da se islamsko prebivalstvo v njihovih matičnih državah znatno povečuje. Zaradi te rasti je bila v zadnjem času veliko pozornosti posvečene pravicam manjšin, pa tudi vprašanjem verske namestitve. V zahodnih državah, kot so ZDA in Kanada, je treba vprašanja, povezana z islamom, kot so primerni prostor za molitve in pravice in svoboščine žensk, obravnavati ne le s strani zadevnih vlad, ampak tudi v zvezi s splošno družbo. Drug pomemben problem je starodavni islamski sistem šeriatskega prava in stare prakse, kot so ubijanje časti in pohabljanje ženskih spolnih organov. Slednji je krut sistem, ki je bolj kulturnega kot verskega značaja, ki ga izvajajo številni narodi pred uvedbo islama in je nezakonit v večini sveta.

1. Zgodovinski pomen in dediščina

Verjame se, da se je pred vzponom islama večina prebivalcev Bližnjega vzhoda zavezala vrsti religij, ki temeljijo na obstoju različnih bogov. Najmočnejši med vsemi temi božanstvi je bil Allah, ki naj bi postal osrednja figura muslimanske vere. Zaradi dolge in zgodovinske zgodovine ter izvora na Arabskem polotoku je islam igral pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine, politike in načina življenja ljudi, ki živijo na Bližnjem vzhodu. Zaradi močnih tradicij in prepričanj svojih privržencev, muslimanski priseljenci, ki so se preselili v druga območja sveta, še naprej veliko pripisujejo ohranjanju svoje vere in vzgoji otrok v skladu z načeli svoje vere, tudi ko živijo v pretežno nemuslimanskih okoljih.