Države z uporabo zemeljskega plina

V delih Arabskega polotoka, zahodni Aziji, severni Afriki in drugod skoraj vsa električna energija nastaja s fosilnimi gorivi. Zemeljski plin je fosilno gorivo, ki je ogljikovodikova plinska mešanica metana, etana, propana, butana in pentana ter manjše količine ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in helija. Sestava zemeljskega plina se lahko razlikuje glede na področje proizvodnje. Je neobnovljiv vir, čeprav proizvaja manj emisij ogljikovega dioksida kot pri segrevanju premoga ali nafte. Zemeljski plin je na tretjem mestu za nafto in premog kot globalni vir energije in predstavlja 21% potreb po primarni energiji po vsem svetu. Največja poraba zemeljskega plina do 40% je v proizvodnji električne energije ali električne energije. Druge uporabe so v stanovanjskih in poslovnih sektorjih za ogrevanje ali kot surovine za gnojila, plastiko in sintetične tkanine.

Globalni trendi pri uporabi zemeljskega plina

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina na svetovni ravni, kot odstotek celotne, se je povečala z 10% leta 1971 in dosegla najvišjo vrednost 22% leta 2010. Turkmenistan, Katar in Bahrajn proizvedejo skoraj 100% svoje električne energije iz zemeljskega plina. Poleg tega deset držav, Trinidad in Tobago, Brunej, Združeni arabski emirati, Belorusija, Oman, Tunizija, Azerbajdžan, Alžirija, Moldavija in Singapur ustvarjajo 91–99, 6%, Bangladeš in Nigerija pa več kot 80% svoje električne energije iz zemeljskega plina. Ni presenetljivo, da so skoraj v teh državah proizvajalci zemeljskega plina. Mnogi imajo celo velike zaloge ne le zemeljskega plina, temveč tudi različne oblike petrokemikalij. Oman, Združeni arabski emirati, Turkmenistan, Katar, Bahrajn, Trinidad, Brunej, Azerbajdžan, Alžirija so tudi izvozniki zemeljskega plina in pomembno prispevajo k njihovemu gospodarstvu.

Belorusija in Bangladeš imata le majhne zaloge plina in morata biti odvisna od uvoza. Belorusija uvaža dovolj plina, da zagotovi 90% svojih potreb po energiji iz Rusije. Moldavija in Singapur sta izčrpala svoje rezerve in sta odvisna od drugih za oskrbo z zemeljskim plinom. Singapur dobavlja iz Indonezije in Malezije. Države, ki ne dobijo 100% električne energije iz zemeljskega plina, uporabljajo druge vire. Trinidad, Oman, Združeni arabski emirati, Brunej, Bangladeš, Azerbajdžan, Singapur, Nigerija, Alžirija uporabljajo premog. Hidroenergijo uporabljajo Moldavija, Nigerija, Bangladeš, Singapur in Belorusija. Samo Združeni arabski emirati in Belorusija uporabljata jedrsko energijo, premog pa uporabljajo samo Bangladeš in Singapur. Oman, Brunej, Bangladeš, Moldavija, Singapur in Tunizija poskušajo povečati uporabo obnovljivih virov energije. Združeni arabski emirati, ki imajo zaradi hitrega gospodarskega razvoja eno od najvišjih ravni porabe energije na prebivalca na svetu, vlagajo v obsežno in okolju prijazno proizvodnjo energije.

Uporaba za stanovanjske, industrijske, komercialne storitve in včasih za kmetijstvo je glavna uporaba električne energije. V nekaterih državah, kot sta Bahrajn in Združeni arabski emirati, so največje uporabe industrija, v Singapurju pa komercialne storitve, nato pa industrija, v Turkmenistanu pa kmetijstvo in gozdarstvo. V večini drugih držav pa je stanovanjska raba električne energije najvišja kot v Bruneju, Bangladešu ali Alžiriji. Pojavlja se tudi neposredna uporaba olja za transport in industrijsko uporabo sončne energije pri posameznikih. Bangladeš, Azerbajdžan, Turkmenistan in Belorusija so prav tako odvisni od biomase kot svojega primarnega vira energije. Dejansko je 90% ljudi v Bangladešu skoncentrirano na podeželskih območjih kuhati z biomaso, kot so les, posušeni listi, ostanki pridelka iz riža in jute ter kravji gnoj.

Dobava in cena zemeljskega plina

Zemeljski plin je pomemben za vsa velika svetovna gospodarstva, saj je glavni vir energije. Vendar so njeni viri koncentrirani v nekaterih regijah sveta. Ponudba je lahko problem, saj zemeljski plin potrebuje dolge cevovode, ki pogosto prečkajo več držav, zato je prišlo do številnih velikih konfliktov. Ker ima zemeljski plin veliko uporab, njegova nestanovitnost cen ima tudi daljnosežne učinke na vseh ravneh gospodarskega spektra. Poleg tega zemeljski plin še vedno prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki pospešujejo podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja, in nekatere metode ekstrakcije, kot je fracking, so lahko škodljive za ljudi in divje živali.

15 držav, ki so najbolj zanesljive za zemeljski plin za tekočine

RazvrstitevDržavaEnergija iz zemeljskega plina (%)
1Katar100, 00
2Turkmenistan100, 00
3Bahrajn99, 97
4Trinidad in Tobago99, 77
5Brunej98, 95
6Združeni Arabski Emirati98, 53
7Alžirija98, 36
8Belorusijo97.87
9Oman97.37
10Singapur95.03